Trajnostna naravnanost je etični in ekonomski imperativ

V zadnjem času sem govorila s številnimi direktorji podjetij na temo trajnostnega razvoja. Kljub temu, da se zdi, da o trajnosti zdaj govorijo prav vsi, lahko podjetja razvrstim v (a) tista, ki se ne držijo zakonodaje, (b) tista, ki se držijo zakonskega minimuma, (c) potem pridejo podjetja, ki stremijo k malo več in (d) podjetja, ki so trajnostni razvoj integrirala v vse pore poslovanja. Na koncu pa imamo (e) peščico pionirjev, ki v fokus postavljajo svoje trajnostno poslanstvo in so zgled ostalim. Poenostavljano pa gre na eni strani za reaktivna, na drugi pa za proaktivna podjetja.

Če si postavljate vprašanje, ali se splača vlagati v trajnostni razvoj in ali je to sploh profitabilno, naj vam postrežem z nekaj dejstvi.

Mega report Oxfordske univerze in Arabesque, ki proučuje ekonomsko uspešnost trajnostno usmerjenih podjetij, je na osnovi več kot 200 akademskih študij, knjig, člankov in primerov iz prakse je dokazal, da je trajnostna naravnanost podjetij v smislu ekonomske, okoljske in upravljalske odgovornosti pozitivno vplivala na sledeče ekonomske parametre:

  • v 90% proučevanih primerih je bil rezultat nižji strošek kapitala,
  • v 88% boljša ekonomska uspešnost,
  • v 80% pa se je povišala cena delnic na borzi.

Obstaja nekaj ključnih mehanizmov, kako lahko pametno upravljanje z družbenim, okoljskim in upravljalskim aspektom (v nadaljevanju ESG) vodi v konkurenčno prednost.

1) Zmanjšujejo se riziki

Na eni strani imamo rizike, ki so povezani s specifičnim podjetjem, kot so npr. razlitje nafte, finančne goljufije ali uporaba toksičnih materialov. Torej podjetje, ki bo ESG naravnano, ne bi nikoli smelo priti v takšno situacijo.

Na drugi strani pa imamo zunanje stroške, ki lahko neposredno vplivajo na proizvodnjo, motnje v dobavni verigi itd. Gre za naravni kapital, ki nima cene (npr. čist zrak, ugodno vreme, biotska raznolikost). Tega po navadi podjetje ne plača, se pa stroški lahko zelo povišajo, če pride do naravnih nesreč.

2) Izboljšuje se storilnost

Številna podjetja so dokazala, da je mogoče s trajnostno naravnanostjo povečati storilnost preko inoviranja procesov in inoviranja proizvodov. Dobra primera za to sta Walmart in Desso.

Pri Walmartu so si že davno zadali cilj, da jih bo poganjala obnovljiva energija, da bodo dosegli ogljično nevtralnost in da bodo prodajali trajnostne izdelke, za kar so uvedli tudi trajnostni indeks, na osnovi katerega se odločajo, s katerimi dobavitelji bodo sodelovali. Tako so samo v enem letu prihranili nekaj sto milijonov dolarjev.

Desso je šolski primer, kako lahko dolgoročna trajnostna strategija, ki jo poganjajo inovacije, pripelje do ekonomske uspešnosti. Desso je Nizozemsko podjetje, ki proizvaja tkane preproge. Od ustanovitve leta 1930 in do 1990 so bili ekonomsko zelo uspešni, dokler jih zaradi odločitev novih lastnikov, ki so začeli uporabljati zdravju škodljive materiale, ni zadelo zelo težko obdobje. K sreči je leta 2007 prišel novi lastnik, vodenje pa je prevzel novi generalni direktor Stef Kranendijk. Ta je takoj uvidel, da mora razvoj podjetja graditi na inovacijah in da je trajnost lahko v očeh arhitektov in oblikovalcev ključni razlikovalni dejavnik, zato si je zadal cilj, da bodo postali prvo podjetje s certifikatom »Od zibelke do zibelke«. To pomeni, da je bil cilj ne le zmanjšanje negativnih vplivov, temveč pustiti pozitiven okoljski odtis. Uvedli so zdrave materiale in se odločili za recikliranje izdelkov, tako tistih, ki so jih prodajali samo kot izdelkov konkurenčnih podjetij. Čeprav je bila investicija visoka, so srednje in dolgoročno dokazali večjo ekonomsko uspešnost.

3) Povečuje se ugled

Boljši ugled podjetja privabi številne deležnike – kupce, investitorje, predvsem pa zaposlene. Slednji so ključni vir uspeha podjetja. Profesor za področje financ, Alex Edmans z London Business School, je s študijo dokazal, da so  bila podjetja z bolj zadovoljnimi zaposlenimi finančno uspešnejša.

4) Povečuje se interes investitorjev

Družbeno odgovorno investiranje, ki se je začelo v 80.-ih, je imelo značko etične žrtve. Zdaj naložbe v trajnostna sredstva postajajo nov megatrend. Nedavno poročilo »Global sustainable investment review 2020« razkriva, da se je od leta 2016 do 2020 vrednost trajnostno naravnanih investicij povečala za 50% in predstavlja več kot tretjino vseh profesionalno upravljanjih sredstev. Vrednost pa je po različnih kontinentih narastla različno. V Evropi se je zmanjšala, vendar to zgolj zaradi bolj rigoroznih pravil in definicij, kaj pomeni trajnostno.

Vir: Global sustainable investment review, 2020

*Opomba: V Evropi in Avstralaziji so spremenili definicijo, kaj pomenijo trajnostno naravnane naložbe.

Naložbe v trajnostna sredstva še naprej rastejo v večini regij. Največje povečanje v zadnjih dveh letih beležijo v Kanadi (48 % rast), sledijo ZDA (42 % rast), Japonska (34 % rast) in Avstralija (25 % rast). Evropa je poročala o 13 % upadu rasti naložb v trajnostna sredstva v letih 2018 do 2020, kar pa je rezultat spremenjenih opredelitev tovrstnih naložb, ki so že vgrajene evropsko zakonodajo.

Torej imamo dokaze, da so trajnostno naravnana podjetja bolj profitabilna in da so bolj privlačna za investitorje. Ne vem, kaj imate na koncu jezika, ko berete ta članek. Morda se bo našel nekdo, ki bo rekel, da je trajnost za bogate, to je za bogate države, bogata podjetja in bogate kupce. Trajnostna naravnanost nikakor ni samo za bogate, je pa res, da se je veliko bogatih držav in podjetij odločilo za to tranzicijo, kljub temu, da so prej delovali zelo netrajnostno.


 

Pa vendar nam ekonomska uspešnost, talentirani zaposleni in velik interes investitorjev, kupcev in še koga ne bodo kaj dosti pomagali, če ne bomo v podjetjih naredili vsega, kar je v naši moči, da se ne zgodi planetarni kolaps.

Kljub temu, da je potreba po trajnostnem razvoju velika, je napredek počasen.

Najnovejša raziskava Sphera Sustainabity Report, ki temelji na anketiranju 218 strokovnjakov iz podjetij iz različnih panog, kaže jasno zavezanost trajnosti s strani poslovodstva (51%), vendar izvajanje zaostaja (21%) za zavezo. Pri tem pa so velika podjetja v zaostanku glede na srednje velika.

Zakaj moramo o tem razmišljati predvsem v podjetjih?

Preprosto zato, ker je okoli 70% svetovne kupne moči na strani podjetij, ne držav. V podjetjih lahko vplivamo na načine, kako in katere vire uporabljamo, lahko inoviramo, vzgajamo potrošnike in razvijamo nove bolj zdrave navade. Pa tudi če je ena od teh navad, da potrošnike vzpodbujamo k manjšemu nakupovanju oz. bolj vzdržni in zdravi potrošnji.

Članek je bil objavljen v Svet kapitala.